Urejeno poslovanje – zanesljiv uspeh

Naslov:

Ljubljanska cesta 106, 1230 Domžale

Vpis v imenik vodij gradbenih del

Novosti gradbenega zakona – vpis v imenik vodij del

Nova zakona, Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) in Gradbeni zakon (GZ), ki sta se začela uporabljati s 1. junija 2018, regulirata poklica Pooblaščeni inženir in Vodja del. Med drugim je uveden  nov imenik vodij del, ki ga bo za delovodje vodila GZS, za mojstre ter nosilce dejavnosti (S.P.) pa Obrtno-podjetniška zbornica.

Izvajalec, ki želi opravljati dejavnost gradbeništva, mora za opravljanje te dejavnosti, razen dejavnosti izvajanja zaključnih gradbenih del, ki pomembno ne vplivajo na izpolnjevanje bistvenih zahtev, izpolnjevati naslednje pogoje:

  • imeti zavarovano odgovornost za škodo v zvezi z opravljanjem svoje dejavnosti
  • imeti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas ali za krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, z najmanj enim delavcem, ki izpolnjuje pogoje za vodjo del oziroma je samozaposlen in je hkrati tudi vodja del (pogoj iz te alineje je izpolnjen, če ima izvajalec, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo opravljanje obrtne dejavnosti in izvaja dejavnost na obrtni način, nosilca dejavnosti vpisanega v Imenik vodij del pri OZS).

Navodila in pogoji vpisa v Imenik vodij del – Vlogo za vpis v Imenik vodij del mora posameznik oddati na obrazcu za vpis, ki je objavljen na spletni strani OZS.. Vloga mora biti pravilno izpolnjena. V skladu z zakonom se lahko v imenik pri OZS vpisujejo posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje za vodjo del.

Pogoj je izpolnjen, če vodja del:

  • izpolnjuje pogoje za mojstra s področja gradbenih dejavnosti ali
  • če ima izvajalec, ki izpolnjuje pogoje po predpisih, ki urejajo obrtne dejavnosti in izvaja dejavnost na obrtni način, nosilca dejavnosti vpisanega v imenik vodij del.

Posameznik mora vlogi za vpis v imenik predložiti: dokazilo o državljanstvu, spričevalo o mojstrskem izpitu ali potrdilo o vpisu v Obrtni register, če zaproša za vpis kot nosilec dejavnosti, dokazilo o zaposlitvi, dokazilo o urejenem zavarovanju odgovornosti za škodo v skladu z določili GZ (zavarovanje mora vključevati odgovornost za škodo, ki bi nastala investitorju ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti in mora kriti škodo zaradi malomarnosti, napake ali opustitve dolžnosti izvajalca in pri njem zaposlenih, pri čemer višina letne zavarovalne vsote ne sme biti nižja od 50.000,00 EUR), dokazilo o plačani vpisnini (stroški postopka so navedeni na vlogi).

Zadnji rok za vpis v imenik je: 31.5.2020

Evidenca o izrabi delovnega časa

Evidenca o izrabi delovnega časa

Inšpektorat RS za delo že nekaj časa usmerja nadzor glede vodenja evidenc o izrabi delovnega časa zlasti v gostinstvu in gradbeništvu, kjer se predvsem v poletnih mesecih dela več kot osem ur. Inšpekcija je že izdala več ureditvenih odločb in začela več postopkov o prekrških.

Delodajalce namreč tako Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) kot tudi Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) zavezujeta k ustreznemu vodenju nekaterih evidenc. Med te spada tudi evidenca o izrabi delovnega časa zaposlenih, ki jo morajo dnevno voditi vsi delodajalci (ročno ali računalniško).

Delodajalec mora v evidenco o izrabi delovnega časa za posameznega delavca dnevno vpisovati naslednje podatke:

  • podatke o številu ur (priporočljivo tudi ura prihoda in ura odhoda)
  • skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
  • opravljene ure v času nadurnega dela
  • neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, z oznako vrste nadomestila,
  • neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila,
  • neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestilo plače,
  • število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem

Obstaja tudi veliko ponudnikov računalnikih programov, ki olajšujejo pravilno vodenje evidence.

Podjetniki, ki za opravljanje dejavnosti uporabljate osebni račun morate to sporočiti svoji banki

Po zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih ZPlaSSIED (Uradni list RS, št. 7/18 in 9/18 – popr.)se določbe o registru transakcijskih računov, ki ga vodi AJPES , se začnejo uporabljati 1.7.2018.

Davčni predpisi od pravnih oseb in drugih oseb, ki so dolžne voditi poslovne knjige ali evidence, zahtevajo, da imajo odprt transakcijski račun (37.č. ZDavP-2).

Zakon ne predpisuje niti vrste računa niti ponudnika plačilnih storitev, pri katerem bo zavezanec odprl račun, kar pomeni, da je to svobodna izbira vsakega posameznega zavezanca. V praksi to pomeni, da lahko manjši podjetniki in zasebniki (predvsem tisti, ki nimajo veliko denarnih transakcij) poslujejo z »navadnim« transakcijskim računom, torej računom, ki ga uporabljajo kot občani. Številka njihovega bančnega računa doslej ni bila razvidna iz registra transakcijskih računov poslovnih subjektov, kar pomeni, da izbira takega računa ni bila primerna za tiste, ki so kupovali na odloženo plačilo ali se prijavljali na razpise in druge vire financiranja. Edina obveznost, ki jo imajo, pa je, v davčni register sporočiti številko plačilnega računa, na kar pa morajo biti pozorni vsi zavezanci – še posebej tisti, ki imajo račun odprt v tujini (49.-55.čl. ZFU).

Nov zakon ZPlaSSIED določa, da se s 1.7.2018 za namen javnega in brezplačnega dostopa do podatkov v registru transakcijskih računov pri AJPES-u obdeluje tudi podatek, da se transakcijski račun, katerega imetnik je fizična oseba, uporablja za opravljanje dejavnosti.

To pomeni, da fizične račune lahko še naprej uporabljajo svoj osebni račun tudi za namene dejavnosti, vendar pa morajo ta podatek zagotoviti svojemu ponudniku plačilnih storitev, torej svoji banki. Novi zasebniki to sporočijo pred prvo uporabo osebnega bančnega računa tudi za namene dejavnosti, tisti, ki pa ga že uporabljajo, morajo to sporočili svoji banki najkasneje do 1.7.2018.

Za kršitev je predvidena globa med 500 do 5.000 EUR.(vir:AJPES)

VARSTVO OSEBNIH PODAKOV (GDPR)

V zadnjem času je veliko informacij v medijih in med podjetniki o potrebnih ukrepih za varstvo osebnih podatkov, ki jih je potrebno sprejeti v skladu z evropsko uredbo do 25. maja letos. Zadeva je posebej aktualna za tiste podjetnike, ki zbirajo in obdelujejo »občutljive podatke« svojih delavcev in tudi partnerjev  in strank.

Naš servis pripravlja posebne pogodbe o obdelavi vaših osebnih podatkov, ki vam jih bomo posredovali v podpis. V njih bo navedeno katere vaše podatke obdelujemo in kako jih varujemo. Čakamo še na nekatera pojasnila, da bodo določila pogodbe v skladu z omenjeno uredbo.

Na spletni strani informacijskega pooblaščenca lahko tudi v najdete usmeritve in napotke za vaše ukrepe. Mi na tem področju nismo strokovnjaki in ne moremo prevzeti odgovornosti za vaše ukrepe, zato  se boste morali za pomoč obrniti na svoja združenja ali zbornico.  Rešitve za posamezne dejavnosti, ki  obdelujejo več osebnih podatkov, pa že ponujajo tudi strokovne organizacije in specializirana podjetja.

Pavšalni prispevki za popoldanski s.p. v letu 2018

Pavšalni prispevki za zavezance, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic 2018

Ker se z aprilom 2018 spremeni obveznost za pavšalne prispevke vas obenem obveščamo še o novosti, ki velja od januarja 2018.

Novost v letu 2018 je oddaja obračuna prispevkov za socialno varnost, za osebe ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanski s.p.), ki so ga morali zavezanci prvič oddati do 15. februarja 2018 za januar 2018. Zavezanec mora oddati obračun do 15. v mesecu za pretekli mesec, če FURS do 10. v mesecu v sistem eDavkov ne bo odložil predizpolnjenega obračuna oz. bo ta obračun napačen. Za naše stranke smo obračune preverili in ugotovili ,  da so bili vsi obračuni oddani pravilno. Ker gre za enostavnejše obračune je malo verjetno , da pride do napak. Popravki so  npr. potrebni v primeru , ko zavezanec z dejavnostjo začne ali preneha po 15- tem v mesecu.

Rok za plačilo prispevkov ostaja nespremenjen: do 20. v mesecu za pretekli mesec (npr. do 20. maja za april).

Preglednica pavšalnih prispevkov za leto 2018

Naziv prispevka

januar

februar

marec

april do december

Prispevek za PIZ

33,01

33,01

33,01

33,90

Prispevek za ZZ

8,59

8,59

8,59

8,59

25,78

25,78

25,78

25,78

Skupaj ZZ

34,37

34,37

34,37

34,37

SKUPAJ PIZ in ZZ

67,38

67,38

67,38

68,27

Prispevek za PIZ

Pavšalisti morajo biti obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti (PIZ), in plačujejo prispevke v pavšalnih zneskih.

Znesek je treba nakazati na račun številka SI56011008882000003, sklic SI19 vaša davčna številka-44008.

Če zavezanec v posameznem mesecu opravlja dejavnost manj kot 15 dni (začetek ali prenehanje opravljanja dejavnosti) plača polovičen znesek prispevka.

Prispevek za ZZ

Poleg tega morajo biti osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, zavarovane še za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (ZZ).

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-M) se od 1. 2. 2014 plačujejo prispevki po stopnji 0,53 % od osnove. Osnova je povprečna bruto plača v RS za mesec oktober predhodnega koledarskega leta. Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za oktober 2017 je znašala 1.621,46 EUR:

  • prispevek od vključno januarja 2018 do decembra 2018, izračunan po stopnji 0,53 %, je 8,59 EUR.

Poleg tega je bil leta 2014 za te osebe uveden dodaten prispevek za ZZ, brez pravice iz tega naslova. Osnova za plačilo tega prispevka je 25 % povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober predhodnega koledarskega leta, stopnja pa 6,36 %. Glede na povprečno plačo za oktober 2017 je ta prispevek od januarja 2018 25,78 EUR.

Zavezanci plačajo prispevek za ZZ ne glede na število dni opravljanja dejavnosti v posameznem mesecu.

Znesek je treba nakazati na račun številka SI56011008883000073, sklic SI19 vaša davčna številka-45004.

vir, Računovodja com

Novosti v zvezi z ravnanjem z embalažo in odpadno embalažo

Čeprav uredba velja že nekaj časa vseeno v nadaljevanju podajamo nekaj informacij, ki vam bodo v pomoč.

Kakšne novosti prinaša Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo?

Z novelo Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo je uvedena evidenca tistih oseb, ki dajejo embalažo v promet, a ne plačujejo okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo je sicer pričela veljati 8. 7. 2017

Kdo se mora registrirati?

Podjetnik se mora registrirati, če daje embalažo v promet kot embaler ali pridobitelj embaliranega blaga. Oziroma kot proizvajalec ali pridobitelj embalaže, ki ni namenjena embalerjem (t. i. servisna embalaža), in ne plačuje okoljske dajatve.

To pomeni, da morajo za registracijo poskrbeti podjetja, ki kot dejavnost embalirajo ali pakirajo blago pod svojo blagovno znamko ali ga polnijo v embalažo, na kateri je oznaka njene blagovne znamke zaradi dajanja v promet ali za lastno uporabo.

V evidenco pa se morajo vpisati tudi vsa podjetja, ki nabavijo embalažo, denimo kartonske škatle, od slovenskega podjetja ali podjetja iz katere druge države EU, z namenom, da vanjo zapakirajo svoje izdelke.

Registrirate se lahko na naslovu: http://okolje.arso.gov.si/embalaza/ (kliknete na registracija)

Navodila za vpis v register

Obvezno bo tudi letno poročanje

Poleg nujnega vpisa v evidenco pa bodo morala podjetja o embalaži, ki jo z opravljanjem svoje dejavnosti dajo na slovenski trg, voditi tudi lastno evidenco. O letnih količinah in vrstah embalaže dane v promet, bodo morali prvič poročati v letu 2019 (za leto 2018).

Letno poročilo mora vsebovati podatke o:

  • masi embalaže, dane v promet v preteklem koledarskem letu, ločeno po vrstah embalaže in embalažnem materialu (papir in karton, plastika, les, kovine, steklo in drugo, kot npr. keramika, tekstil ali material biološkega izvora);
  • načinu izpolnjevanja obveznosti ravnanja z odpadno embalažo (25. člen uredbe – skupni ali individualni sistem ravnanja z odpadno embalažo ali izjema v skladu s 36. členom uredbe);
  • osebnem imenu in naslovu oziroma firmi in sedežu ter matični številki družbe za ravnanje z odpadno embalažo, s katero je imelo podjetje v preteklem koledarskem letu sklenjeno pogodbo (prvi odstavek 26. člena uredbe).

Rok za poročanje je 31. marec tekočega leta za preteklo leto.  Podjetja bodo morala prvič  poročati za leto 2018. In sicer do 31. marca 2019. Obveznosti vpisa v evidenco in oddaje letnega poročila so oproščena le tista podjetja, ki plačujejo okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže.

Več o novi uredbi si lahko preberete na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV6416

vir, ARSO

 

Napotitve iz Slovenije (A1-obrazec)

Slovensko podjetje, ki želi v drugi državi članici EU izvajati storitve, mora za vsakega delavca, ki ga namerava napotiti, pridobiti potrdilo A1, s katerim delavec v tujini izkaže, da je tudi v času dela na območju druge države ostal vključen v obvezno zavarovanje v Republiki Sloveniji.

Od 01.01.2018 je na portalu e-VEM vzpostavlejna vloga za pridobitev in za predčasno prekinitev potrdila A1.

Če vloge za pridobitev potrdila A1 prek portala e-VEM ne boste urejali sami ( zakoniti zastopnik podjetja), uredite pooblastila za vaše pooblaščene osebe oz. pooblastite  (računovodski servis), ki bo v vašem imenu urejal te vloge in vam pomagal pri pridobitvi potrdila.

POMEMBNO: ZZZS mora izdati potrdilo v roku 5 dni od prejema popolne vloge. Lahko se zgodi ,da potrdila v zadnjem trenutku ne bo mogoče pridobiti. Če načrtujete opravlajti storitve v drugi državi članici morate na to misliti prej!

Pogoji za pridobitev:

ZZZS preveri , če vlagatelj izpolnjuje pogoje pri naslednjih instiucijah

  • Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES),
  • Finančne uprave Republike Slovenije (FURS),
  • Inšpektorata Republike Slovenije za delo (IRSD) ter
  • podatke svojih evidenc (evidenca obveznih zavarovanj in izdanih potrdil A1).

ZZZS bo preveril, če imate poravnane vse prispevke in davke, ste vpisani v Poslovni register Slovenije (najmanj 2 meseca), imate transakcijski račun, ki je odprt v skladu z zakonom in ni blokiran, imate ustrezno številom zaposlenih delavcev glede na velikost podjetja in številom napotenih delavcev v razmerju do delavcev, ki opravljajo delo v Republiki Sloveniji, niste kršili pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ste v opazovanem obdobju predlagali obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja.

Vlogi je potrebno priložiti pogodbo o zaposlitvi (v primeru, če je napoten delavec) in pogodbo o izvajanju gradbenih del.

Če se delo v drugi državi članici predčasno prekine zaradi različnih razlogov, prelagamo oddajo vloge za prekinitev potrdila A1, kajti delavec ima lahko v istem obdobju veljavno samo eno potrdilo.

Več si lahko preberete na povezavi: Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS).

 

Normiranci od 01.01.2018 dalje – brez velikih sprememb

Kot veste, so normiranci davčni zavezanci, ki svojo davčno osnovo za izračun davka od dejavnosti oziroma od dohodkov pravnih oseb ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Takšna oblika obdavčitve je predvsem primerna za storitvene dejavnosti ,kjer ni materialnih stroškov in ni veliko investicij.

Ne spreminja se višina normiranih odhodkov, prav tako obdavčitev ostaja cedularna.

Spremembe so naslednje:

  • prihodki v dveh zaporednih letih ne smejo preseči 300.000 evrov
  • prihodki povezanih oseb se seštevajo (npr.:zavezanec, ki ima več podjetji razen če bo znal razložiti poslovno upravičenost takšnega poslovanja, žena preko normiranega sp fakturira moževem d.o.o….)
  • absolutna višina normiranih odhodkov ( pri popoldanskem s.p. je 40.000 evrov, pri navadnem s.p. ali pri popoldanskem, kjer je oseba v delovnem razmerju pa 80.000 evrov).

 

Pomembno za delodajalce

21-tega januarja 2018 so začele veljati nekatere spremembe zakona o urejanju trga dela, ki zadevajo prijave delavcev na zavodu in njihove pravice.

Povzemamo dve najpomembnejši:

  • Odpuščeni delavec se mora v evidenci iskalcev zaposlitve na zavodu za zaposlovanje vpisati že v treh delovnih dneh po prejemu odpovedi iz poslovnih razlogov ali razloga nesposobnosti.
  • Če se delavec v tem roku ne prijavi na zavodu prve tri mesece prejema nižje nadomestilo za brezposelnost (60%).
  • Prejemniki nadomestila z nižjo in srednjo izobrazbo, ki se bodo zaposlili za polni delovni čas že v času prejemanja nadomestila, bodo za spodbudo še naprej prejemali 20 % zadnjega izplačanega neto nadomestila.